Nase je opozoril kot 12-letni glasbeni začetnik s samospevi in zbori že v Mariboru, svojo prvo skladbico POTOČEK pa avtor sam uvršča med svoja najboljša dela. Jezovšek izjavlja, da "(...) nekrofilna muzikologija v glavnem zanika oziroma zamolčuje obstoj prvega balkanskega ansambla za novo (sodobno) glasbo (...)", ki ga je s Silvijem Foretićem od leta 1963 vodil v Zagrebu in je imel po letu 1965 še nekaj "poslednjih" koncertov.

Nekateri naslovi Jezovškovih multimedijskih glasbenih del pričajo o raznolikosti zvrsti in zasedb: parodija romantične viteške opere SKAZIMIR-RAZJAROMIR, kvadrofonska elektronska opera CARMILHAN, bio-opera BUNKER, glasbeni kabaret POZOR NOTE!,
plesna pravljica RAČEK SPAČEK ali LABODJE JAJCE, MEGLENI PSALTERIJ, MOZARTYRIUM in NESKONČNA SIMFONIJA.
S svojim delom pa, kot pravi skladatelj sam, "...gostuje, animira, evocira, izziva - prenatalno, živo in posthumno - embrije in nosečnice z očeti vred, dojenčke, cicibane, huligane, stolckarje in upokojence".

Jezovšek, ki se smatra za samouka, je samozaložnik - ROTE NOTE Ž, samoprireditelj, samoizvajalec in samohranilec.
Najraje sodeluje z ne-glasbeniki, gledališčniki, lutkarji in takimi, ki menijo da so brez posluha ali pa si vsaj ne domišljajo da so izredno muzikalni.
Z eno besedo(,) bi lahko Jezovškovo glasbeno ustvarjalnost in poustvarjalnost umestili med umetniško-pedagoško dejavnost za vsakogar: multimedijske kovačnice, koncerti, ateljeji, delavnice skladatelja Janka Jezovška, do mednarodnih akademij otroštva in ustvarjalnosti.

Mag. Franc Kriznar